Uvod

V zadnjih 20 letih je onesnaženost zraka vplivalo na kvaliteto okolja v katerem živimo. V 60. in 70. letih 20. stoletja je bila onesnaženost zraka predvsem posledica emisij iz kurilnih naprav in industrije. Od leta 1980 pa je promet postopoma pričel postajati glavni vir onesnaženja v mestih. Danes je prispevek prometa prevladujoč. S tem pa so se spremenili tudi glavni onesnaževalci zraka, ki so zamenjali žveplov dioksid.

Pomembnejši onesnaževalci so dušikov dioksid (NO₂), trdni delci, ozon in benzen

V Evropi je približno 90 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljena prekomernim koncentracijam trdnih delcev, dušikovega dioksida, ozona in benzena. Za prisotnost onesnaževalcev je ključen promet.

Onesnaženje je največji problem v mestih

Onesnaženemu zraku, ki je dejavnik tveganja za nastanek bolezni, je stalno ali občasno izpostavljen vsak prebivalec velikih evropskih mest. Kakovost zraka v mestih je občasno tako slaba, da so priporočljivi standardi za kakovost zraka preseženi. Najvišje koncentracije so rezultat kombinacije emisij iz prometa, vremenskih razmer in topografskih značilnosti območja.